ROMI VOJVOĐANI: ISTORIJA RROMANE ČHIBJAKO ROMI VOJVOĐANI: ISTORIJA RROMANE ČHIBJAKO
Čikat nacionalne suverenitetosko thaj jekhimasko inćarel vi orrta sajekh themesko te araćhel sa atributuja pire nacionalitetosko thaj identitetosko thaj te maksimalno vazdel pešći kultura... ROMI VOJVOĐANI: ISTORIJA RROMANE ČHIBJAKO

Čikat nacionalne suverenitetosko thaj jekhimasko inćarel vi orrta sajekh themesko te araćhel sa atributuja pire nacionalitetosko thaj identitetosko thaj te maksimalno vazdel pešći kultura thaj e čhib.

Maškar godola atributuja importantno rola so e nacionalne alavesko sar vi alav korkorre čhibjako saveja sajekh them del svato. Biuladimašći orrta sajekh themesko si te pešći čhib alavarel pešće alaveja bi godova si ćerelpe palo filološko fenomeno savo si uladimasko trujal čhibjaći varijanta.

 E Rromen ande pešći čhib si ketano lingvistikano fundo pešće čhibjako, kamimava trujal istorikani, kulturno, nacionalno thaj politikano čačipe pale orrta pešće themesko pe lenđi čhib. Sar vi ke aver čhibja trubul te uladon čhibjaće strukture savenca e Rroma sar minoriteto ćeren.

E Rromani čhib Rromanes e Romani chib e Romani ćhib jal e Romani čhib avel andar e indijako kr jango e čhibjengo ande savo trujal lengo nomadikano trajo dija baro đindo alava andar e aver čhibjaз thaj majbaro arrlipe sas ando alavari. Ando dićhipe katar e gramatikani struktura, e rromani čhib si konzervativno a ando efekto si gata biastarrdo thaj pašuno maškarindijako ašesutne glagološće vrjamako thaj ando svato sile suglasnikano agor.

E Rromane čhibja si krrle sar ande dasikani čhib osim nekobor korrenđe krle si duj bijandimata murš thaj rromnjengo a ande alava si ohto padežuja. Pale udžilimašće alava andar aver čhibja si posebno deklinacija, a glalgoluja si trin kotora. Majbut Rroma del svato varesavi varijanta rromane čhibjako. E analiza rromane čhibjako sikada kaj si vo paše phanglo e čhibjanca save mothonpe ande severno Indija thaj Pakistano. Kava alav si importantno palo dićhipe geografikane rromane ciknakom majbut pala godova kaj udžilimašće alava ande rromani čhib del šajipe te dićhol e seobaći šema po zapado. E Rromani čhib si vokabulari katar 33.000 alava thaj si lačho teljaripe pale modernizacija thaj standardizacija rromane čhibjako. Pale rromani čhib varekana gndilpe ćidipe katar e dijalektuja jal pašutne čhibja save si phangle ande genetikane talećidimata.

E Rromani čhib sar san dardno idiomo mothovimasko rromane nacionalne kulturako nakhla ande istorija nekobor faze. Vo si oblikujime ande duj stimulativne procesuja, spontane krrlengo thaj morfologijaće arrlimatengo rromane svatonengo po čhibjako niveli sar dijalektosko sistemo pe jek thaj bidžamglimašće thaj bistandardikane bućengo savo nakhla ande nakhle šelbršimata. Te ćerrdasaspe nesavi evolucija rromane čhibjaći katar o teljaripe e Rromengo andar e Indija sa džiko lengo avipe po Balkano thaj majdur džiko moderni rromani čhib šaj phendasas pe kaj sa e Rroma den svato jećhe čhibjava. Katar jekh jekhutno rromani čhib bijandile majbut rromane čhibjaće dijalektuja a leja vi nekobor rromane thema.

Ađesutne dijalektuja rromane čhibjako averčhande si ando vokabulari katar aver čhibja save e Rroma line kana đelinetar andar e Anadolija katar aver thema. But Rroma ađes či den svato rromane čhibjava jal den svato neve dijalektonenca rromane čhibjako save aven andare lokalno čhib thaj rromane alavaresko. But Rroma den svato čhibjava savi ande peste inćarel e alava andar e čhib katar o them maškar savo trajin, a den svato kombinacija rromane thaj lokalno čhibjava thaj gajda avel džiko čhibjako hamipe.

Nevi lingvistika anda kaj si e rromani čhib phangli e pendžabošće thaj potoharenđe čhibjava save denpe svato snde severno Indija tha Pakistano. Nesave Rroma buhljarrde specifični kreolske thaj hamime čhibja. E Rromani čhib si ćidini andar majbut averčhande dijalektuja, a godova si andar godova kaj e Rroma ande pešći migracija line alava andar e čhibja maškar save trajinas. E Rromani čhibja naj piro pračhib sar jekh čhib kaj či ćerelpe pala jekh etnikano ćidipe no pale kasta bućarnengo thaj službako ande nekobor thagarimata save marrda e dinastija Gupta thaj trada e vojnaći kasta. La pale godova vrjama pašar trajo ando našavipe so anda te anel jekh čhib pe aver. E Rroma pes po pešći čhib akharen Rroma a ver thema akharenle “Cigani”. Alav “Cigani” lungo sas phanglo palo našavimasko pharipe kale themesko saveja lija pešći konotacija. Kotor andar e “Istorija rromane čhibjako“ Ljuan Koko

Slađana Teodorović

* Projekat „Romi Vojvođani“ sufinansiran je od strane Pokrajinskog sekretarijata za kulturu, javno informisanje i odnose s verskim zajednicama. Stavovi izneti u podržanom medijskom projektu nužno ne izražavaju stavove organa koji je dodelio sredstva.

Nema još komentara.

Budite prvi koji ćete ostaviti komentar.

Odgovori

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*

Skip to toolbar